Vsi iščemo alternativne vire energije in vemo, da alternative že obstajajo, ena izmed teh so sončne celice. Nove sončne celice so lahke, fleksibilne in imajo vse boljši izkoristek.

Sončne celice so naprave, s katerimi pretvarjamo energijo sonca direktno v električno energijo. To nam omogočajo fizikalno-kemijske lastnosti polprevodniških materialov (naprimer silicij). Za zagotavljanje večjih količin električne energije in njeno skladiščenje se sončne celice združujejo v module, slednje pa skupaj z akumulatorji, regulatorji polnjenja in razsmerniki v celovite fotovoltaične sisteme.

Fotovoltaika (njen sestavni del je sončna celica) je veda, ki se ukvarja s pretvarjanjem svetlobne energije v električno tako na osnovni kot aplikativni ravni. Njeni začetki segajo v leto 1839, ko je A.E. Becquerel opazil fotoefekt. Naslednja prelomnica sodi v leto 1883. Takrat je Charles Fritts iz selenija (Se) sestavil prvo polprevodniško sončno celico. Imela je izkoristek 1%. Seveda so te sončne celice imele bore malo skupnega z sodobnimi sončnimi celicami, ki se vse bolj množično uporabljajo in imajo vse boljši izkoristek, pričakuje se pa tudi strma rast uporabe in razvoja le teh.